(LEKTURA)

V ljudskih pripovedkah in mistični pokrajini Bohinja zaradi svoje prevladujoče lege izstopa cerkev sv. Janeza Krstnika. Cerkev stoji na izjemni lokaciji ob obali Bohinjskega jezera, tik nad sotočjem Jezernice in Mostnice. Ta prostor je bil obljuden že v železni dobi pred 2500 leti, v rimskem obdobju pa je bil tukaj sveti kraj. Zaradi izjemne lege so na istem mestu v srednjem veku postavili cerkev sv. Janeza Krstnika.

Zunanjo južno stran ladje krasijo freske sv. Krištofa, ki so se ohranile v treh plasteh. Najstarejša plast je nastala okoli leta 1300, druga okoli leta 1400 in tretja med letoma 1570 in 1600.

(LEKTURA)

Bohinjsko jezero je največje stalno jezero v Sloveniji, ki meri v dolžino 4,3 metra in v širino 1,2 kilometra, z največjo globino 45 metrov sredi Fužinarskega zaliva. Jezero je tektonsko-ledeniškega nastanka, in sicer ga je preoblikoval Bohinjski ledenik. Na jugu ga obdajajo Bohinjsko-Tolminske gore, na zahodu Komna in na severu greben Fužinarskih planin. Slovenski pesnik France Prešeren v svojem epu Krst pri Savici opeva jezero: … kar svetla zarja zlati z rumen'mi žarki glavo trojno snežnikov kranjskih siv'ga poglavarja, Bohinjsko jezero stoji pokojno …

(LEKTURA)

Pri arheoloških izkopavanjih med južno steno ladje in cerkvenim obzidjem so bili odkriti kamniti temelji stavbe s stojkami in drobne najdbe, kot so novci, sponke za oblačila in odlomki posod. V plasteh znotraj stavbe in okolici je bilo najdenih 155 novcev, med njimi kar 144 rimskih. Največ jih je iz 4. stoletja po našem štetju, ko je bila stavba tudi nenadoma opuščena. Med posebne najdbe sodijo tudi zaponke za oblačila iz 1. in 2. stoletja. Posebne pozornosti je vredna sponka v obliki ptice iz druge polovice 2. stoletja. Najdbe novcev in bronastih zaponk kažejo na daritveno mesto, ki ga lahko razlagamo kot sveti kraj.

(LEKTURA)

Pokriti prostor pred vhodom na zahodni strani cerkve je lopa. Zgradili so jo verjetno pred 16. stoletjem, tla so tlakovali v 17. stoletju in v 18. stoletju postavili okrašen leseni strop. Zahodno stran cerkve krasijo freske iz sredine 16. stoletja, ki so delo lokalnega slikarja Jerneja iz Loke. Tla v lopi so tlakovana z okroglimi rečnimi kamni. Beli kamni oblikujejo manjše rombe, ki jih obrobljajo sivi podolgovati kamni in sestavljajo vzorec rombičnih oblik. Na sredini tlaka je letnica 1639.

(LEKTURA)

Vhodna lopa je nudila zavetje romarjem, ki niso mogli v cerkev. Na božjo pot k sv. Janezu Krstniku so še v 19. stoletju prihajali romarji iz Primorske in Furlanije. Duhovna povezava s Posočjem izvira iz starejše železne dobe, kajti v 6. stoletju pred našim štetjem so Bohinj poselili ljudje iz Posočja, ki so bili nosilci svetolucijske oziroma posoške kulturne skupine. Njihova značilnost je bila, da so nosili nakit, med katerim je bila tudi posebna bronasta zaponka z lokom in obeski – svetolucijska fibula, umrle pa so sežgali in pepel z dodatki pokopali v grobne jame.

(LEKTURA)

V 18. stoletju so lopi dodali lesen baročni strop. Na robovih je strop okrašen s poslikanimi letvicami z motivom zobatega friza v črni, beli in opečnato rdečkasti barvi. Na sredini stropa sta dve kvadratno oblikovani kaseti. Prva ima motiv sončnih žarkov v krogu na beli podlagi s Kristusovim monogramom IHS na sredini, vogale pa krasijo stilizirane rože. Zahodna kaseta ima pred opečnato rdečim ozadjem naslikan motiv sonca z belimi žarki in prav tako Kristusovim monogramom IHS. Vogale tukaj krasijo stilizirani listi. Pred obema kasetama sta letnica 1701 in Kristusov monogram IHS.

(LEKTURA)

Veliki oltar ima letnico nastanka 1668 in napis S. Joannes ora pro nobis – Sv. Janez, prosi za nas. Gre za enega redko ohranjenih lesenih baročnih oltarjev v Sloveniji s pozlačenimi stebri, ki so opleteni z rimskim akantom in okrašeni z angelskimi glavicami. V glavni niši je kip Janeza Krstnika, ki ima ob sebi na desni strani evangelista Luko in na levi strani evangelista Marka. Nad njimi je v atiki oltarja v glavni niši sv. Klemen, ob njem pa sta na desni strani sv. Anton Padovanski in na levi strani sv. Frančišek Asiški.

(LEKTURA)

Stena prezbiterija ima tri pasove: na spodnjem delu so upodobljeni pojoči angeli, sledijo svetniške figure in nad njimi so evangelisti. Prezbiterij se zaključuje s podločnimi polji: na severni steni je upodobljen krst v Jordanu, na južni pa Marija s plaščem. Spodnji pas pojočih angelov je naslikal Jernej iz Loke v drugi četrtini 16. stoletja. Angeli pred seboj držijo vzorčaste zavese, nekateri pojejo, eni gledajo v knjigo in pojejo, drugi pa kažejo s prstom proti oltarju. Nekatere figure angelov imajo golše. Zaradi pomanjkanja joda je bila golša pogost pojav v alpskih deželah.

(LEKTURA)

Na severni steni je baročna prižnica z letnico 1711. Stene prižnice so poslikane s figurami in simboli evangelistov – sv. Marka, sv. Luke, sv. Janeza Evangelista in sv. Mateja. Na notranji strani slavoloka je na desni strani upodobljen Kajn, ki kleči in dviguje snop žita proti odklanjajoči božji roki. Na njegovi rami sedi hudič bele barve, na levi strani pa je naslikan Abel, ki dviga ovco in jo blagoslavlja božja roka. Zgoraj je upodobljen boj svetega Jurija z zmajem s slikovito krajino šopaste trave, skal in dreves. Skozi grajska okna boj opazujejo kralj, kraljica in še ena oseba. Pred gradom je kraljeva hči Marjetica, ki kleči in moli za zmago.

Cerkev sv. Janeza Krstnika obdaja pokopališki zid, ki je visok okoli  2 metra in prekrit z leseno dvokapno strehico. Na vzhodni strani je nanj prislonjena pokopališka kapela, na zahodni strani pa je prislonjen na zunanjo steno lope. Na severni in južni strani so vrata z nadstreškom.

Kdaj so ob cerkvi pokopavali lahko zaenkrat samo domnevamo. Na sliki iz 19. stoletja so na severni strani cerkve vidni nagrobni križi in grobovi. Medtem, ko pri arheoloških izkopavanjih na južni strani cerkve ni bilo odkritih nobenih grobov.

Pokopališka kapela ima enostavno konstrukcijo dveh slopov na katerih je postavljena piramidasto oblikovana streha. Kapela je prislonjena na pokopališki zid, kjer so se ohranile freske. Starejša freska Križanega z Marijo in Janezom Evangelistom je delo Mojstra bohinjskega prezbiterija iz okrog leta 1400. Mlajše freske iz sredine 16. stoletja so delo Jerneja iz Loke. Naslikal je Janeza Krstnika v kameljem oblačilu in knjigo v rokah in sedečo Marijo z Jezusom na rokah. Vmes se vije trak z napisom Sem glas vpijočega – Ego vox claman.

Okno je vir svetlobe v notranjosti cerkve in je pomemben element gotske arhitekture. Pri gotskem oknu je značilna šilasta oblika odprtine. Pri obnovi cerkve sv. Janeza Krstnika so bili v prezbiteriju ponovno vzpostavljeni trije gotski okni in eno okno na južni steni ladje. Na južni steni je okno dvodelne oblike in ima vrh zapolnjen z motivom dvojnega ribjega mehurja v krogu. Okna v prezbiteriju so rekonstruirana s šilastimi okviri iz peščenjaka, ki so na vrhu zapolnjena s krogovičjem in zastekljena z lečastimi stekelci. Pod okni se vidi talni podzidek ali podstavek, ki je zunanji znak obokane apside v notranjosti.

Najstarejše ohranjene freske so na severni steni cerkvene ladje in so nastale okoli leta 1300. Ohranili so se trije prizori. Boj sv. Jurija z zmajem, od katerega se je ohranila zelena halja sv. Marjete, zadnji nogi konja, nogi sv. Jurija v stremenu, del uzde, konjev vrat, zmajev luskast rep in del njegove peruti. V desnem polju je sv. Marjeta pred stolpom iz katerega boj z zmajem gledata kralj in kraljica. Od prizora so se ohranili korakajoči nogi, del rumene halje in rožnat stolp. V tretjem polju je Janez Evangelist in efeški svečenik Aristodem, ki blagoslavlja strup predno ga je spil in ostal živ. Nad freskami je briksenski grb z letnico 1563.

Glava Janeza Krstnika je prvotno stala na južnem stranskem oltarju, ki ima v osrednji niši obglavljanje Janeza Krstnika. Lesena Krstnikova glava iz 14. stoletja ima rjave lase in brado, obraz je blede barve s priprtimi očmi in odprtimi usti, kar izraža mučeniško podobo. Položena je na podstavek srčaste oblike iz 19. stoletja. V srednjem veku so na praznik svetnikovega obglavljanja, to je 29. novembra pogosto polagali krožnike z upodobitvijo Janezove glave na oltar. Tako so častili podobo svetnika, ki varuje pred boleznimi glave in vratu. V cerkvi je bila tudi starejša lesena glava Janeza Krstnika. Izdelana je iz lipovega lesa in ima izraz spečega človeka v trpljenju.

Na zahodnem delu cerkve, nasproti prezbiterija je dvignjen pevski kor. Pevski kor ima rezljano ograjo na kateri so naslikani rdeči srčki in črne štirilistne rože. Ograja ima zgoraj in spodaj širok rob. Na sredini spodnjega roba je letnica 1698 in Kristusov monogram IHS. Izrezljani liki na ograji posnemajo motive src in križev, ki so pogosti na balkonih kmečkih hiš v Bohinju. Na kor se povzpnemo po lesenih stopnicah, ki so desno od glavnega vhoda. Pod korom je tudi školjka z blagoslovljeno vodo, ki so jo postavili leta 1661.

Cerkvena ladja ima romansko zasnovo in je dolga 8,3 metre in široka 5,2 metra. Polkrožno romansko apsido je v gotiki zamenjal prezbiterij s križnorebrastim obokom, ki je sestavljen iz šestih polj. Tla v ladji in prezbiteriju so tlakovana s kamnitimi ploščami kvadratne oblike in sive barve. Slavolok med ladjo in prezbiterijem je na zunanji strani okrašen s štirimi prizori. Na levi je zgoraj upodobljena gostija pri Herodotu, spodaj pa rabelj izroča Heorodiadi glavo Janeza Krsnika. Na desni strani je obglavljenje svetnika, verjetno Janeza Krstnika. Na vrhu slavoloka je Marijino oznanjenje, celotno polje pa je okrašeno z listi vinske trte in viticami.

V 16. stoletju so romanski ravni strop v ladji dvignili in ga obokali z dekorativnimi rebri, ki sestavljajo osmerokrake zvezde. Rebrast oboki so postavljeni na služnike ali polstebre, ki se zaključujejo z konzolami ali preidejo v stebre, ki so ob steni. Strop krasijo tri osmerokrake zvezde, ki so prečno stisnjene. Rebra se stikajo z okrašenimi sklepniki okrogle oblike. Prvi sklepnik v glavni osi je okrašen z glavo Janeza Krstnika in drugi s krstom v Jordanu, po katerem plavajo race. Ostali sklepniki so okrašeni z rozetami in stilizirano vinsko trto, lilijo, vetrnico in hrastovimi listi. Bela polja med rebri so okrašena z listi vinske trte.

Pred 18. stoletjem je imela cerkev na sredini ladje stolp z zvonom in šele v baroku dogradijo zvonik na vzhodni strani cerkve. Zvonik ima dvojno čebulasto streho - kapo, krito s skodlami. Na vrhu zvonika je križ z manjšo čebulo, pod katero je laterna in nato sledi večja čebula. Zvonik delita na tri polja dve prečni zeleni črti. V zgornjem polju so na vsaki strani dvojne line iz zelenega tufa iz Peračice. Pod linami sta letnici gradnje 1738 in 1744 in leto obnove 1934. Robovi zvonika so obnovljeni z rdeče – oker in rdeče – zelenimi barvnimi šivi, ki posnemajo stari vzorec diamantov.

Prvotno sta bila v zvoniku dva zvonova. Večji zvon je bil v premeru velik 74 cm in okrašen z podobo Marije brezmadežne in sv. Janeza Krstnika. Vlil ga je leta 1827 Anton Samassa, ki je vodil zvonarsko delavnico v Ljubljani. Drugi manjši zvon je velik v premeru 63 cm in je okrašen s podobo sv. Janeza Krstnika. Vlil ga je prav tako Anton Samassa leta 1837.

Iz vrha zvonika je razgled na Triglav, Bohinjsko jezero s Komno in Spodnje bohinjske gore. Preko Spodnjih bohinjskih gora so v preteklosti vodile stare tovorne poti, po katerih so Bohinjci tovorili železo, sir in maslo v Furlanijo. Od sv. Janeza Krstnika je bila najbližja tovorna pot čez gorski prelaz Suha proti Tolminu. Stare poti so razvidne na Jožefinskem zemljevidu iz let 1763–1787, znanem tudi kot vojaški zemljevid.